DENTALNA IMPLANTOLOGIJA

Dentalna implantologija je del sodobne klinične stomatologije, ki se ukvarja z vgraditvijo oseointegrivnih materilov v kost zgornje in spodnje čeljusti z namenom nadomeščanje enega ali več izgubljenih zob.

 

Kaj je oseointegrivni implatant?

Implatat ali vsadek je "vijak" iz biotolerantnega in bioinertnega materiala. Danes je to obvezno titan. Oseointegrivni (lat: os = kost) pomeni, da zaradi posebne priprave površine vsadek zgradi funkcionalna celoto s kostjo, ki se lahko obremeni s silo v fizioloških mejah. Z drugimi besadami povedano se na takšen vsadek lahko vgradi umetni zob, ki bo funkcionalno in estetsko nadomestil izgubljeni naravni zob.

 

V katerih primerih vgrajujemo implantant?

En ali več implantantov lahko vsadimo v vseh tistih primerih, ko želimo nadomestiti en ali več zobov.

 

Kdaj implantante ne moremo vsaditi?

Dandani gotovo ni absolutnih kontraindikacij za vgraditev implatanta. Ena tisti, ki jih je nujno omeniti je težja oblika osteoporoze, pri kateri je zajeta kostna masa zgornje in spodnje čeljusti. Od relativnih kontraindikacija lahko omenimo neugodne anatomske odnose; nezadostno količino kosti v katero se vgrajuje, bližina čeljustnega sinusa, bližina živca v spodnji čeljusti, ter neugodni medsebojni odnosi med zgornjo in spodnjo čeljustjo. K sreči obstajajo zelo učinkovite kirurške metode povečave (augmentacije) kostne mase, dvigovanja sinusa (sinus lift) in drugega s pomočjo katerih neprimerno anatomijo napravimo primernom za tovrstne posege.

Je potrebno omeniti še kontraindikacije izhajajoče iz strukturnih bolezni kroničnega poteka, kot so kardiovaskularne bolezni, metabolične bolezni (diabetes mellitus) in druge, ki tudi lahko sodijo v relativno kontraindikacijo. Ob ustrezni pripravi in eventuelni premedikacijo takšnih bolnikov so tovrstni posegi možni prav tako pri njih.

 

Zakaj se bolniki odločajo za protetske posege s pomočjo implatanta?

Nekateri najpogostejših razlogov so:

  • Ko manjka le en zob se pacient najpogosteje odloči za implantat, saj ob tem ne rabi brusiti sosednjih zob, kar je neizogibno pri klasični protetski oskrbi nadomeščanja izgubljenega zoba s pomočjo mostička.
  • Ob popolni ali delni brezobnosti, pri kateri bi klasična protetska oskrba indicirala mobilno protetsko delo – polno ali delno premično protezo, se pacient odloča za implantate, saj v tem primeru dobi fiksni izdelek – most, ki v večji meri zadovoljuje funkcijske in estetske zahteve.

 

Kateri so najpogostejši vzroki pacientove odločitve za klasično protetsko oskrbo?

  • Dejstvo, da gre za kirurški poseg – strah pred rezanjem, svedranje v kost in anestezija
  • Trajanje terapije – nekaj mesecov
  • Cena dela – nekaj krat višja od klasične protetike

 

Kakšen je postopek vgradnje?

Postopek se v grobem lahko razdeli na nekaj korakov:

  • Pogovor z pacientom, načrtovanje in priprava – pacient mora dobiti vse informacije v zvezi s samim potekom in stanjem po opravljenem posegu; po opravljenih detajlnih kliničnih in radioloških (ortopan tomogram, CT, denzitometrija) preizkavah terapevt skupaj z zobnim tehnikom zelo natančno načrtruje posamične faze in v soglasju s pacientom ustvarja sliko finalnega protetskega posega. Pacient se seznanja z vsemi fazami in cenom dela.
  • Kirurška faza – faza vgraditve implatanta v kost. Poseg poteka ob lokalni anesteziji in je povsem neboleč. Ovisno od števila imlatantov traja 0,5 do 1 ure.
  • Faza oseointegracije - je faza v kateri se implatant utrjuje. Traja od 3 do 6 mesecov, kar je odvisno od kakovostnih značilnosti kosti, kot so gostota in kompaktnost. Danes obstajajo koncepti, ki zagovarjajo takojšnjo obremenitev implantantov po vgradnji v kost, ter se omenjena faza izpušča.
  • Protetska faza – u tej fazi se na oseointegrirane implantate vgrajuje suprastruktura in rešuje protetsko nadomeščanje manjkajočih zob. Kaj se bo na inplatante dalo, kronica, fiksni (cementirani) mostiček, premični mostiček (utrjen z vijaki), premična proteza, ki se useda na implantate je ovisno od indikacije in izbranega koncepta.

 

Nekaj primerov:

Primer oskrbe popolne brezobosti:

Pri polni brezobosti v zgornji in/ali spodnji čeljusti lahko na več načinov naredimo protetsko oskrbo s pomočjo inplantata, odvisno od števila inplantatov, ki jih je treba vgraditi. Če se v eno čeljust lahko vgradi več inplantatov (6-8), ki se dajo statično dobro razmestiti, na njih lahko vgradimo fiksni (nepremični) izdelek – mostiček na cementiranje ali mostiček na izstavljanje. Vkolikor je možno vgraditi le manjše število inplantantov (2-4) se na njih nastavlja premična proteza, pri čem inplantanti imajo namen njenega sidrišča ali so le za stabilizacijo, kar je odvisno od načina izvedbe in ugodnih anatomskih odnosov.

 

Primer oskrbe delne brezobosti

Pri delni brezobosti (primanjkovanje enega ali več zob) se oskrba praviloma izvaja tako, da se na inplatant vgrajuje fiksni izdelek (mostiček ali kronica).

 

Koncept neposredne obremenitve

To je koncept protetske oskrbe polne brezobosti, pri katerem se takoj po vsaditvi na inplantate nasaja pokrovna premična protezica, a se lahko izvaja le v spodnji čeljusti.

CENIK

Glede na to, da v naši vsakdanji praksi uporabljamo več zvrst različnih materialov, ponujamo več vrst različnih storitev, ter prakticiramo individualni pristop pacientom, ne moremo ponuditi enotnih cen storitev. Cene oblikujemo po prvem pregledu, iz česa ne izhajajo obveze nadaljnega zdravljenja v naši ordinaciji. V času pregleda seznanjamo pacienta z načrtom terapije, potrebnimi posegi, kot o vrstah materialov

NAČIN PLAČILA

Kreditne in potrošniške kartice:

Kreditne in potrošniške kartice